Guganje na mavrici

Kadar vzdigujem te do svojih sanj
misli kot ključ obračam v srce
čeprav ne spustiš me v svoje želje
v odrivu sebe vstopam vanj.
Iz tisoč sonc kradem žarke
po obrazu zasijal ti bo moj edini jaz
sem veter resnic zavita v meglice
pripeta na mavrico kot gugalnica.
Razigran otrok v resnem telesu
lahkotna v igri stvarnih iluzij
tvoja za vedno čeprav tebi tuja
ljubezen vidna v tajnem peresu
Ženska v nihanju emocij razuma
veselje jeza žalost radost
vedno nekje s srcem med oblaki
le z nogami pribita varno na tleh.

Tanja Ocelič

Komentarji